Orion

Glazba : Jure Robeznik

Tekst : Gregor Strnisa

(b=b)

 

 

Cez tisoc let, ko naju vec ne bo,

bo spet prav tak vecer kot je nocoj.

Na modrem nebu daljen in svetal

spet kot nocoj bo Orion sijal.

 

 

Zeleni hrast, ki posumeva v noc;

takrat prastaro temno bo drevo.

Sumel bo v vetru kot teman spomin

na ta vecer, ko stala sva pod njim.

 

 

Skoz mrak bo trepetala istih zvezd srebrna luc,

le mladi par, ki se bo tu takrat objel bo drug.

Prav kot nocoj v pomladni mrak sijal bo Orion

in prav takrat, kot jaz morda, bo rekla deklica:

"Kako je dalec, kako je lep, kako blesci se njegovih sedem zvezd!"

 

 

Cez tisoc let, ko naju ne bo vec,

na nebu Orion sijal bo se.

Bm7 Gm#7 C#7

Poljubi me za tisoc dolgih let,

ko tu mlad par se bo poljubil spet.