Podmoskovnыe večera.

Ne slыšnы v sadu daže šorohi,

Vsё zdesь zamerlo do utra.

Esli b znali vы, kak mne dorogi

Podmoskovnыe večera.

 

Rečka dvižetsя i ne dvižetsя,

Vsя iz lunnogo serebra.

Pesnя slыšitsя i ne slыšitsя

V эti tihie večera.

 

Čto ž tы, milaя, smotrišь iskosa,

Nizko golovu naklonя?

Trudno vыskazatь i ne vыskazatь

Vsё, čto na serdce u menя.

 

A rassvet uže vsё zametnee.

Tak, požaluйsta, budь dobra.

Ne zabudь i tы эti letnie

Podmoskovnыe večera.